Naša zgodba

Čez prelaze Jezerski vrh, Pavličevo sedlo in Črnivec so že od nekdaj vodile poti med Kranjsko, Koroško ter Štajersko.

Jezerski vrh (1218 m) je gorski prelaz in mednarodni cestni prehod, ki je na geografski meji Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Čez prelaz Jezersko je  vodila tovorniška pot že v rimskem času za prometno smer Oglej - Podjuna. V 14. stoletju so tod tovorili Kranjci morsko sol do Železne Kaple (Bad Eisenkappel), nazaj pa železo, volno in žito. O živahnem prometu preko prelaza in varovanju priča tudi Jenkova kasarna.

Pavličevo sedlo (tudi Pavličev vrh) je 1339 m visok prelaz v Kamniško-Savinjskih Alpah na orografski meji s Karavankami. Na Pavličevem vrhu ali sedlu, ki je svoje ime dobil po kmetu Pavliču, teče državna in nekdanja deželna koroško-štajerska meja, tu se orografsko tudi končujejo Kamniško-Savinjske Alpe.

Dostop na prelaz je po cesti iz Logarske doline. Po spodnjem delu doline se vije cesta skozi  Matkov kot proti Pavličevemu sedlu  kjer stoji mejni prehod z Avstrijo. Tu čez je bil v preteklosti glavni prehod Solčavcev, ko so upravno še pripadali Železni Kapli. Cesta se po krajšem spustu ponovno dvigne  v breg, nato pa se mimo kmetije Lesnik spusti in priključi cesti, ki povezuje Železno Kaplo z Belo , najjužnejšo točko avstrijskega državnega ozemlja (nem. Vellach), s prelazom Jezerski vrh.

Črnivec (902 m) je prelaz na razvodju med Kamniško Bistrico in Savinjo. Leži med gorskima masivoma Menine planine(1329 m) ter Kranjske rebri (1435m) Čez prelaz Černivec pelje cesta, ki povezuje Kamnik z Gornjim Gradom. Čezenj je nekoč potekala deželna meja med Kranjsko in Štajersko. Sedaj je prelaz naravna meja med Gorenjsko in Štajersko.

Prve kolesarske avanture preko treh prelazov so se dogodile še v času ilegalnega prehoda meje, saj za kolesarje ni bilo ovir. Nova asvaltna cesta in odprta Evropa pa sta omogočila brezkrbno kolesarjenje okoli Kamniško savinjskih Alp. Le vprašanje časa je bilo kdo bo cesto ob štirih alpskih rekah izkoristil tudi v rekreativne, športne in turistične namene.

Prav s tem namenom je bilo v Kamniku 11. novembra 2006 ustanovljeno Kolesarsko društvo Alpe. Ustanovitelji društva Metod Močnik, Sandi Srdar, Aleš Rutar, Iztok Arbajter, Luka Pustoslemšek in Janez Jarm so že naslednje leto organizirali prvi maraton okoli Kamniško – Savinjskih Alp

2007: Na prvem Maratonu Alpe  je v lepem sončnem vremenu sodelovalo 347 kolesarjev, od tega 12 kolesark. Prvi je  krog okoli Kamniških Alp, čez dve državi, tri prelaze, ob štirih rekah in 11 občin prevozil odličen amaterski kolesar doma iz Ljubnega ob Savinji Andrej Marovt Helešič. Najhitrejša v ženski konkurenci je bila odlična gorska kolesarka Ana Zupan tokrat na cestnem kolesu. Video

2008: Velik odmev uspešne prireditve preteklega leta je kljub zahtevni progi 6. julija 2008 zamikalo že v 505 kolesarjev. Reprezentant Matej Stare je krog okoli Alp prevozil v času lanskega zmagovalca treh ur in 48 minut. Med osemnajstim udeleženkami je bila najhitrejša Tjaša Rutar.Video

2009: Zadnjo nedeljo v  juniju se je v Kamniku zbralo 374 kolesark in kolesarjev. Kljub rahlemu dežju je  Luka Mezgec, najboljši gorski kolesar te sezone v Sloveniji,  končal vožnjo v skoraj podobnem času kot oba najhitrejša v prejšnjih dveh letih. V mednarodni udeležbi iz petih držav je  postala prva dama  maratona je Kranjčanka Urša Pintar. Video

2010:Letošnja izvedba maratona je bila prva z elektronskim merjenjem časa udeležencev in z zaporo cest. Na startu se je zbralo rekordno število udeležencev (515) iz sedmih držav ( SLO, CRO, AUT, ITA, SRB, DEU, N). S časom  4:02:57 je bila med udeleženkami najhitrejša Tjaša Rutar. Med moško konkurenco je Gregor Tekavec, ki je izboljšal dosedanji najboljši čas za 6 minut, prišel v cilj s časom 3:39:18. Omenjena sta bila najhitrejša tudi na vzponu na Pavličevo sedlo, kjer so udeleženke in udeleženci tekmovali za nagrado občine Železna Kapla in SŠZ. Anita Mejač in Andrej Marovt Helešič pa sta zmagovalca skupnega točkovanja z maratonom Limes tour iz Vrsarja za pokal Maistra. Video

2011: Tudi letos je maraton potekal ob popolni zapori cest in z elektronskim merjenjem časa udeležence. Na startu se je zbralo rekordno število udeležencev (705) iz osmih držav. Zmagovalka 3. Maratona Alpe Scott Urša Pintar je bila najhitrejša udeleženka tudi letos z rekordnim časom proge v ženski konkurenci 3:58:00,3. Med moško konkurenco je bil najhitrejši lanski zmagovalec Gregor Tekavec z rekordom proge 3:36:37.7. Gregor je bil tudi  najhitrejši (19:38.9) na vzponu na Pavličevo sedlo, kjer so udeleženke in udeleženci tekmovali za nagrado občine Železna Kapla in SŠZ. Z rekordnim časom 25:01.0 je vzpon je najhitreje prevozila Teja Gulič, ki je bila najhitrejša (8:31:53.6) tudi v točkovanju za Pokal Schnekoppe (skupno točkovanje Maraton Franja, Maraton Alpe in Juriš na Vršič). Med kolesarji pa ima najkrajši čas skupnega točkovanje ponovno Gregor Tekavec (7:32:39).

 

{loadposition 11}

Sorodna vsebina

top